Vzgojna skupina je organizirana kot formalna skupina v začetku šolskega leta. Vzgojitelj prevzame v skupini vlogo vodje, organizatorja, jo zastopa in skrbi za njeno delovanje. Vzgojiteljev delovni čas določa urnik, ki je prirejen tako, da imajo dijaki od 7.00 do 22.30 pedagoško varstvo.

            Vzgojiteljevo vzgojno delovanje je individualno, skupinsko in medskupinsko.

Individualno delo je usmerjeno k posameznemu dijaku, da ga spodbuja, pohvali, svetuje in pomaga.

            Skupinsko delo poteka v okviru vzgojne skupine in delov le -te.

            Medskupinsko delo poteka, ko vzgojitelj deluje vzgojno z dijaki dveh ali več vzgojnih skupin.

            Vzgojitelj prevzema skrb in svoj del odgovornosti za osebnostno rast in razvoj posameznega dijaka, skrbi za uspešno delovanje vzgojne skupine in celotnega doma. Vzgojna vloga z opredeljenimi vzgojnimi cilji je vzgojiteljeva temeljna usmerjenost in tista vloga, ki bistveno določa vzgojiteljev poklicni profil. Naloge so prilagojene vrsti vzgojnega delovanja.

            Naše vzgojno delo temelji na Vzgojnem programu za dijaške domove, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje (oktober, 1999).Uvajanje v nov vzgojni program je potekalo v študijskih skupinah in na posebnem seminarju.

 

Glavne novosti novega Vzgojnega programa za Dijaške domove so:

Poudarek na delu z vzgojno skupino in posameznikom

Ciljno načrtovanje vzgojnega dela: timsko načrtovanje pedagoškega zbora, načrtovanje dela za in z vzgojno skupino, aktivno sodelovanje dijakov
Nove metode dela: aktivno sodelovanje dijakov, različni kulturni vplivi Nove oblike dela: cim več sodelovanja s starši, okolico, šolo

Jasna opredelitev vzgojiteljevega dela

Dvig kakovosti storitev, ki zahteva spremembo vedenja in delovnih navad vseh zaposlenih
            Ključni subjekt kakovostnega vzgojnega dela je vzgojiteljica - vzgojitelj, ki mora biti strokovno usposobljen- a in motiviran- a.

 

Vzgojiteljeve naloge:

Sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega načrta

Izdelava letnega načrta vzgojnega dela za vzgojno skupino in z vzgojno skupino
Sooblikovanje pravil življenja in dela v domu

Sodelovanje v strokovnih aktivih

Vodenje sestanka vzgojne skupine vsaj enkrat mesečno

Sodelovanje z ravnateljem, sodelavci, šolo, starši, zdravstveno službo, okoljem.

Vodenje in načrtovanje dela v vsaj eni interesni dejavnosti

Spremljanje učnih in vzgojnih rezultatov dijakov,

Motiviranje za šolsko in izven šolsko delo

Svetovanje
Vodenje pedagoške dokumentacije

Vzgojno - izobraževalno nadzorovanje

Roditeljski sestanki

Govorilne ure

Druge oblike povezovanja s starši

Spodbujanje dijakov k aktivnostim na vseh področjih

Sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi posebne ponudbe dijaškega doma.

 

Cilji vzgojnega dela:

            Dijaški dom prevzema kot pomemben del srednješolskega sistema enake vzgojne in izobraževalne cilje:

prispeva k motivaciji za učenje

prispeva k sekundarni socializaciji prispeva k večji socialni odgovornosti

prispeva k fizični in psihološki kondiciji

prispeva k osamosvajanju

prispeva k socialni integraciji

prispeva k osebnostni integraciji dijaka.

Vse to uresničujemo z vzajemnim sodelovanjem z ustreznimi šolami in v sodelovanju

 starši ter se po potrebi povezujemo z drugimi vzgojnimi dejavniki.

 

Naloge in vsebine vzgojno izobraževalnega dela:

razvijanje učnih navad, motiviranje za učenje in pomoč pri šolskem delu

nudenje cim širše ponudbe v prostočasnih dejavnostih

pomoč dijakom pri prilagoditvenih težavah, v življenjskih stiskah in osebnih
problemih

nadzorna naloga pri izpolnjevanju šolskih obveznostih dijakov, pri spoštovanju zdravstvenih, socialnih, higienskih in varnostnih zahtev

nadzorna naloga pri spoštovanju osebne lastnine in lastnine drugih

nadzorna naloga pri upoštevanju domskih pravil in tudi družbenih in moralnih norm

komunikacija s starši, skrbniki in šolami

podpora in pomoč formalnim in neformalnim skupinam v domu

vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v dom

organizacija in delovanje domske skupnosti

Vsebine vzgojnega dela bo dom uresničeval na več nivojih in v več oblikah. Vsi vzgojni programi v domu izhajajo iz Letnega delovnega načrta doma.

 Oblike vzgojno - izobraževalnega dela

delo z vzgojno skupino

delo s posameznikom

delo v manjših skupinah

delo z vsemi dijaki doma

delo v timu

sodelovanje s starši, šolami, okoljem..

 

Oblike vzgojnega dela in naloge vzgojitelja zahtevajo redne stike tako s starši kot tudi z šolami in razredniki. Vzgojitelj je dolžan vsako tromesečje vsaj enkrat obiskati razrednike ali kako drugače imeti z njimi stik in enkrat v šolskem letu sklicati starše na roditeljski sestanek in to v začetku šolskega leta, da določijo tudi člane sveta staršev.

 
Načela vzgojno-izobraževalnega dela v dijaškem domu

            Ob upoštevanju in omogočanju vzgojiteljeve strokovne avtonomnosti in ustvarjalnosti pri izvedbi vzgojno-izobraževalnih nalog izhaja dijaški dom iz teh načel:

Načelo usklajenega vzgojnega delovanja

            Dijaški dom je eden od dejavnikov, ki delujejo na dijaka in ga oblikujejo. Nanj ima pomemben vpliv, saj dijak v njem preživi velik del svojega časa in doraščajočih let. Vzgojno deluje dijaški dom na dijake celostno, z vsemi intencionalnimi vzgojnimi vplivi, z značilnostmi organizacije, pravil, ki uravnavajo življenje in delo, načini vodenja in komuniciranja, s količino in kakovostjo delovanja pedagoških, nepedagoških delavcev, s položajem dijakov, z življenjskimi razmerami in možnostmi za delo. Zato moramo vsi delovati usklajeno in se držati sprejetih pravil. Popuščanje ali slabo delo enega lahko vpliva na vse dijake, saj vidijo da pa >drugi< dopuščajo več in s tem se slabi avtoriteta drugih vzgojiteljev in tudi ostalih delavcev..Poleg navedenih so še drugi dejavniki, ki soustvarjajo ozračje v ustanovi in morajo biti usklajeni s pedagoškimi cilji.

 
Načelo samoregulacije in aktivne vloge dijakov

Dijaki imajo v dijaškem domu aktivno vlogo. Odgovorni so za osebno lastnino, zasebni prostor in soodgovorni za skupni prostor. Soustvarjajo življenjski prostor, razmere za življenje in delo, prispevajo tudi k oblikovanju pravil življenja in dela v domu. Odgovorni so tudi za lastno vedenje in učni uspeh v šoli. Načelo samoregulacije pomeni, da dijak ni postavljen v časovno, prostorsko in organizacijsko povsem strukturirano okolje. Dijaški dom je notranje sestavljen tako, da je v njem mogoče življenje in delo, skladno z namembnostjo ustanove. Dijaki pa lahko z osebno pobudo in z aktivnostjo vplivajo na pravila življenja in hišni red, na organizacijo in možnosti za življenje. To je prispevek dijakov h kvaliteti življenja v dijaškem dom u , ki ima hkrati pomembno vzgojno funkcijo, saj postavlja dijaka v aktiven položaj v številnih in raznolikih življenjskih situacijah.

 
Načelo odprtosti in integracije dijaškega doma v okolje

            Načelo odprtosti in integracije dijaškega doma v okolje zahteva komunikacijo z okoljem, dopuščanje komunikacije, spodbujanje komunikacije in ustvarjenje možnosti za komunikacijo. Ob sodelovanju z okoljem upošteva možnosti, ki jih ima okolje, dopušča in tudi spodbuja, da dijaki in delavci ustvarjalno vplivajo na odnose z okoljem. Interakcija z okoljem pomeni za dijaški dom nenehne pobude in možnosti, pomeni bogatejšo vsebino in bistveno razširitev ponudbe za dijake, še posebno v zvezi z njihovimi interesi in preživljanjem prostega časa. Dijakom omogoča vključevanje v življenjski ritem in s tem preizkušanje socialnih vlog, izpopolnjevanje socializacije in pospeševanje osebnostne in socialne integracije.

 
Načelo koedukacije

            Skupno življenje (bivanje) fantov in deklet temelji na sodelovanju, na korektnih odnosih in na medsebojnem spoštovanju. Dijaški dom prispeva k normalnemu življenjskemu ozračju, s številnimi možnostmi za pedagoške intervencije, ki jih terjajo pedagoški cilji in naloge.

 
Načelo individualizacije in diferenciacije

            Dijaki se med seboj razlikujejo po interesih in sposobnostih, delovnem ritmu, načinih odzivanja na zunanje dražljaje, načinih osvajanja učne snovi, pa tudi po načinih sporočanja. Ne glede na približno enako starost se razlikujejo v socialni, čustveni in fizični zrelosti, v stališčih do temeljnih življenjskih vprašanj, v svojih vrednostnih orientacijah, v navadah in v socialnem komuniciranju. Razlike med dijaki mora vzgojitelj upoštevati v individualnih vzgojnih programih in v ustvarjenih diferenciranih razmerah za življenje in delo (učenje). Pri delu z dijaki je priporočljiv vzgojni in izobraževalni didaktični model, zgrajen na necelih notranje fleksibilne diferenciacije in individualizacije.

Varnost dijakov

            Dom skrbi za varnost dijakov z upoštevanjem standardov in normativov ter drugih predpisov, ki urejajo varstvo pri delu. Dijakom zagotavljamo socialno in zdravstveno varnost, osebno integriteto ter uresničevanje temeljnih pravic, ki izhajajo iz Ustave in veljavnih zakonov. Dom varuje osebne podatke dijakov in njihovih staršev v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V domu je organizirana pedagoška služba od 7.00 do 22.30 in vratarska služba 24 ur na dan.

Pomoč pri učenju

            Dom si prizadeva dijakom omogočiti dobre pogoje za učenje in učni uspeh. Sprotno spremljamo učni uspeh v šoli in sodelujemo na šolskih redovalnih ter pedagoških konferencah. V domu vsakodnevno potekajo, ob prisotnosti in ob pomoči vzgojitelja, obvezne učne ure. Dijakom s slabšim učnim uspehom omogočamo dodatne inštrukcije, ki jih organizirano izvajajo naši zunanji sodelavci - inštruktorji. Na željo dijakov izvajamo tudi delavnice, v katerih jih seznanjamo s tehnikami in metodami boljšega in učinkovitejšega učenja.

 

Prehrana

            Velik pomen v domu pripisujemo pravilnemu in zdravemu prehranjevanju. Težimo k zdravi in uravnoteženi prehrani. Upoštevamo različnost prehrambnih navad, zdravstvene in druge posebnosti pri prehranjevanju. Dijakom nudimo dva menuja, od katerih je eden brezmesni. Dijakom je na voljo samopostrežni solatni bar, dve vrsti juhe, sokovi ter filtrirana pitna voda. Na ta način skrbimo tudi za kulturo prehranjevanja, saj dijaki spoznavajo drugačne načine priprave in postrežbe hrane ter prehrambne navade. Vzgojitelji dežurajo v kuhinji z namenom, da dijake poučujejo o načinu prehranjevanja, o lepem vedenju v kuhinji in začetnikom objasnijo način prejema hrane in vrnitve pladnja s posodo in priborom.