Slovo maturantov in slavnostna večerja

Slovo maturantov in slavnostna večerja

Šolsko leto se bliža koncu in tako smo se v sredo, 10. 5. 2017, poslovili od maturantov generacije 2016/17.

Sovoditelja Doroteja Gruber in Urban Tepeš sta skozi zgodbe maturantov orisala poti prijateljstev, ki so se spletla v času bivanja v dijaškem domu,  prireditev pa so s glasbenimi točkami popestrili Jernej Cigler, Gašper Valek, Toni Sotošek,  Martin Javornik, Mila Kotnik in Sara Brecl, Ina Krajnc ter Maja Gabor.

Sklepne misli bivanja v dijaškem domu je z nami delil predsednik domske skupnosti Mihail Denkovski, ravnatelj Ivan Sagadin, ki je maturantom zaželel uspešno pot še naprej, pa je podelil pokale, nagrade in priznanja ekipam vzgojnih skupin in posameznikom.

Sledila je okusna slavnostna večerja maturantov v jedilnici, ki so jo pripravili naši kuharji, ki se jim zahvaljujemo za ves njihov trud.

Fotogalerijo slovesa maturantov si lahko ogledate TUKAJ, utrinke s slavnostne večerje pa najdete TUKAJ.

 

Za slovo še besede ravnatelja Ivana Sagadina:

            Mladost ni norost, če skače čez vodo, tam, kjer je most. Že ve zakaj!

Nastopil je za vas dolgo pričakovan, poseben čas, ko boste zapustili Dijaški dom Drava in odšli vsak po svoje iskat srečo. Naj vam bodo pota lepa, naj vam življenje pokloni čim več radosti. Rad bi, da veste, da smo ponosni na vas. Premagovali ste ovire, skakali čez vode mimo mostov,  semena vašega dela in truda bodo kmalu rodila nove sadove. Samo še malo, pa boste stopili na prvo stopničko svojega zastavljenega cilja izobraževanja.

          Za nas, ki smo ta leta preživeli z vami, niste le generacija, ki odhaja. Vedite, da bo vsakdo od vas zapisan v naših srcih. Bivali smo skupaj, zapustili ste neizbrisne sledi. V spominu nam bo ostal vaš nasmeh, hudomušen pogled, kakšna nagajiva šala, do­bra ideja in dela, ki ste jih naredili za nas, za skupnost dijaškega doma, vašega drugega doma.

          Čas, ki prihaja, bo zahteval od vas veliko odrekanja, trdne volje in dela. Ne glede na to, kam vas popelje pot, se spomnite, da na tem svetu največ velja, če človek ostane človek, vreden tega imena. Ko vam življenje pokaže ob svetlih tudi temne plati in se vam bo zdelo, da ste na tleh, prisluhnite svojemu srcu. Takrat se spomnite, da je najbolj bogat človek, ki je obdan s pravimi prijatelji. Tu ste jih imeli veliko.

              Pojdite svojo pot. Nekoč, ko boste hodili tu, mimo nas, pa se za trenutek ustavite. Pridite k nam in nam povejte kaj lepega. Če smo vas včasih grajali, opominjali, pisali ukore, smo vam hoteli samo dobro ali pa včasih nismo razumeli skokov čez vodo, tam kjer je most.

              Vsi v domu, ki smo ta leta skrbeli za vas, vam želimo veliko lepega.